APDEJT.si

Evropska unija je pohvalila napredek Ukrajine pri reformah za pridružitev bloku, kljub pomislekom glede prizadevanj za boj proti korupciji. Hkrati je EU izdala stroga opozorila kandidatkam Srbiji in Gruziji glede nazadovanja demokracije. Evropska komisija je v poročilih o širitvi tudi napovedala, da bi Črna gora lahko zaključila pogajanja o članstvu do konca prihodnjega leta in tako postala prva v vrsti za 28. članico EU. Poročila zajemajo deset držav, večinoma z Zahodnega Balkana.

Eden od voditeljev Evropske zveze, Vujović, je kritiziral, da je bil v Črno goro ubačen "konj", kar je po njegovem mnenju ciljano v napačno smer. Vujović se je vprašal, na koga se nanašajo besede komisarke za širitev Marte Kos o "trojanskih konjih Rusije" in morebitnem "poskusnem obdobju" za nove članice. Sprašuje se, ali sta premier Spajić in PPV Ivanović s svojo odločitvijo o strateškem partnerstvu s takšnimi silami prispevala k takšnemu sklepanju v EU.

DPS Zeta je obsodila incident, ki se je zgodil v prostorih občine Zeta med njihovim odbornikom in odbornikom DNP, ter opozorila na neprimerno vedenje predstavnikov oblasti. Poudarili so, da je treba umiriti strasti in se izogibati osebnim žalitvam. Prav tako pozivajo tožilstvo in sodišče, da ne podležejo političnim pritiskom. Dritan Abazović pa je kritiziral odločitev vlade o uvedbi viz za Turčijo, češ da bodo zaradi tega trpeli državljani, ki se zdravijo v Turčiji, in da bo to imelo negativne posledice za turizem in odnose med državama.

Iz Građanske iniciative "21. maj" so sporočili, da so geopolitični motivi edini razlog, da bo Črna gora vstopila v Evropsko unijo. Ocenjujejo, da je parlamentarna večina slaba politična skupina in da bo EU Črno goro morala 'vgnati' v EU. Prav tako so dejali, da aktualna vlada ne bo tista, ki bo državo pripeljala v EU, saj naj bi bil vstop v EU dosegljiv šele čez pet let.

Črnogorsko sodišče je zavrnilo varščino v višini 1,6 milijona evrov, ki so jo ponudili prijatelji in botri za Duška Golubovića, aretiranega na zahtevo Specialnega državnega tožilstva. Golubović je bil dolgoletni sodelavec policijskih in varnostnih struktur. Boris Bogdanović, poslanec Demokratov, je izjavil, da je Gorana Žugića ubil Ivan Delić po nalogu Belog Raspopovića in Brana Mićunovića, ker je Žugić vedel preveč o kriminalnih aktivnostih te skupine. Policist Miroslav Šćekić je pričal na sojenju Harisu Kočanu zaradi poskusa umora Nikole Drecuna in Igorja Mašanovića ter umora Radovana Markovića.

Albanski forum je pisal ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Albanijo in Kosovom, ter zahteval zagotovljeno zastopanost Albancev v Skupščini Črne gore. Poudarjajo, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Nik Đeljošaj je opozoril na evropsko prakso, kjer imata italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji, ki predstavljata manj kot 0,5 odstotka prebivalstva, zagotovljenega poslanca. Hkrati je EU ponovno odprla vprašanje širitve, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

Predsednik Stranke evropskega napredka, Duško Marković, je v Zagrebu ocenil, da Črna gora še nikoli ni bila tako blizu Evropski uniji, a hkrati poudaril, da v potezah dela oblasti zaznava močno protievropsko politiko. Izrazil je prepričanje, da bo do volitev leta 2027 okrepila suverenistična, državljanska in evropska politična opcija, dodajajoč, da so bili do leta 2020 dobri sosedski odnosi pomembna značilnost črnogorske državne politike.

Ruski ambasador v Črni gori, Aleksander Lukašik, je kritiziral črnogorski parlament zaradi domnevnega protiruskega delovanja. Njegova izjava je prišla po tem, ko so poslanci podprli napotitev črnogorskih vojakov v Natovo misijo pomoči Ukrajini, kar je Lukašik označil za nadaljevanje trdovratne politike črnogorskega vodstva kljub prizadevanjem za izboljšanje geopolitičnih razmer.

Črnogorski parlament je z veliko večino glasov sprejel odločitev o napotitvi do dveh pripadnikov Vojske Črne gore v Natovo misijo pomoči Ukrajini. Za je glasovalo 44 poslancev, proti jih je bilo pet, dva pa sta se vzdržala. Ukrajinska ambasada se je zahvalila Črni gori za podporo.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović je poudaril, da je Cetinje kraj, kjer se zbirajo temelji črnogorske zgodovine, državnosti in duhovnosti. Hkrati je nemški ambasador v Črni gori Peter Felten opozoril, da nacionalizem in zloraba vere ovirata razvoj regije. Felten je dejal, da je nacionalizem nasproten patriotizmu ter prinaša nestrpnost in delitve.

V Bijelom Polju so aretirali Rado Filipovića zaradi groženj novinarki Alisi Hajdarpašić. Policija je ukrepala po prijavi oškodovanke, ki jo je podala preko e-pošte. Filipoviću je odrejeno zadržanje do 72 ur.

Mugoša je opozoril, da se mora del javnega dolga vračati iz tekočega poslovanja, ne le z novimi zadolževanji. Opozoril je, da bodo morale tudi prihodnje vlade vračati ogromne dolgove prejšnjih, ki od leta 2020 znašajo več kot dve milijardi evrov. Največja obremenitev za državo bo leta 2027, ko bo treba plačati 750 milijonov evrov tajnega zadolževanja iz leta 2020.

Konservativna Evropska ljudska stranka (EVP) je s podporo skrajne desnice v Evropskem parlamentu dosegla znatno oslabljeno različico zakona o dobavni verigi, kar je povzročilo ogorčenje in ogrozilo sodelovanje proevropskih frakcij.

Nikola Zirojević je bil izvoljen za namestnika predsednika Odbora za varnost in obrambo, s čimer je postal tudi član Sveta za nacionalno varnost. Zirojević, ki je bil do sedaj namestnik predsednika Odbora za politični sistem, pravosodje in upravo, je napovedal odstop s tega položaja, kjer ga bo zamenjal Zoran Mikić. Svet za nacionalno varnost je vladno telo, ki ga vodi predsednik vlade in ga sestavljajo vodje vseh institucij varnostnega sektorja.

Albanski forum je poslal pismo ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, v katerem opozarja na nujnost zagotavljanja ustrezne politične zastopanosti manjšinskih narodov v Črni gori, še posebej albanske skupnosti. Nik Đeljošaj, ki je pismo podpisal, poudarja, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Opozoril je na evropsko prakso, kjer imajo italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji zagotovljeno zastopstvo, čeprav predstavljata manjši delež prebivalstva kot Albanci v Črni gori. Hkrati se je v EU ponovno odprla razprava o širitvi, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

Evropska komisija je pohvalila Črno goro za njen napredek na področjih, kot so Poglavje 26 - Izobraževanje in kultura, kjer je država dosegla najboljši rezultat doslej. Poudarjen je bil tudi napredek na področju zunanje politike. Poleg tega so odkrili ploščo novega objekta OŠ "Vladimir Nazor", ki so jo obiskali predstavniki Evropske investicijske banke in Delegacije EU v Črni gori.

Apelacijsko sodišče Črne gore je razveljavilo sodbo Višjega sodišča v Podgorici Draženu Vojvodiću in Novici Đikanoviću, ki sta bila obtožena sodelovanja pri umoru Vidaka Vujovića. Sodišče je ugodilo pritožbam njunih odvetnikov in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

V Sarajevu je potekal 14. Forum Donavske strategije EU, kjer so se srečali voditelji držav, ki ležijo na porečju reke Donave in tistih, ki mejijo nanje, ter predstavniki Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bila krepitev sodelovanja v regiji.

V nedeljo zvečer je bila na poti med Budvo in Cetinjem v Črni gori napadena skupina navijačev hrvaške nogometne reprezentance. Po poročanju črnogorskih medijev naj bi neznana skupina navijačem preprečila pot in s palicami razbila stekla na vozilih. Policija preiskuje incident v kraju Ugnji in poskuša identificirati storilce.

Opozicijski poslanci so zahtevali kontrolno zaslišanje predsednika vlade Milojka Spajića, ministra za notranje zadeve Danila Šaranovića, vršilca dolžnosti direktorja policije Lazarja Šćepanovića in direktorja ANB-ja Ivice Janovića. Zahtevo so vložili zaradi domnevnih dezinformacij v zvezi z incidentom na Zabjelu.

Ministrica Vujović je ocenila, da poročilo Evropske komisije o napredku potrjuje zavezanost Črne gore reformam in standardom, ki zagotavljajo svobodo, pluralizem in neodvisnost medijev. Poudarila je, da je Črna gora vzpostavila trajnosten model financiranja medijev preko sklada za spodbujanje pluralizma in raznolikosti. Evropska komisija je v poročilu ugotovila, da so se začeli procesi usklajevanja z direktivami EU, s čimer se potrjuje zavezanost reformam. Vujović je dodala, da si ministrstvo prizadeva za ničelno toleranco do nasilja nad medijskimi delavci.

Črna gora je po globalnem indeksu organiziranega kriminala za leto 2025 zasedla deseto mesto v Evropi in 64. mesto med 193 državami sveta. Skupna ocena države je 5,82.

Črna gora in Kitajska bosta nadaljevali s krepitvijo dvostranskih odnosov, zlasti na področju pomorskega povezovanja in gospodarskega sodelovanja. V Nikšiću pa bo zgrajen regionalni center za upravljanje z odpadki, ki bo pomemben za izboljšanje sistema ravnanja z odpadki in varstvo okolja v Črni gori. Ibrahimović se je sestal z bivšimi zunanjimi ministri Črne gore in razpravljal o strategiji zunanje politike.

Bošnjaško vijeće (BV) in Bošnjaško vijeće v Črni gori (BVCG) sta ob 101. obletnici zločina v Šahovićih izrazila globoko spoštovanje do žrtev. BV poziva državne in občinske institucije, da zagotovijo pogoje za spominjanje na stradanje Bošnjakov v Kraljevini SHS. BVCG poudarja, da je pokol v Šahovićih zgodovinska sramota za Črno goro, in poziva politike, verske organizacije ter prebivalce Bijelog Polja, da se žrtvam omogoči izgradnja spomenika. Leta 1924 je v nočnem pohodu oborožena skupina napadla domove v Šahovićih in Pavinom Polju, pri čemer je bilo ubitih več sto ljudi, večinoma moških, žensk in otrok.

Osnovno državno tožilstvo v Podgorici je predlagalo prepoved razpolaganja s premoženjem C.B., ki je osumljen utaje davkov in pranja denarja, pri čemer je premoženje registrirano na povezano osebo. Višje državno tožilstvo pa je zaradi objav s sovražnim govorom, povezanim z dogodki na Zabjelu 26. oktobra 2025, vložilo zahtevo za začetek prekrškovnega postopka proti S.T. zaradi kršitve Zakona o prepovedi diskriminacije.

Črnogorsko Ministrstvo za zunanje zadeve (MVP) je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Petroviča Lukašika zaradi neprimernih izjav v medijih. Te izjave predstavljajo odprto in nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Črne Gore. Iz MVP so sporočili, da bodo podobna dejanja v prihodnje obravnavali kot namerno sovražno delovanje in se nanje ustrezno odzvali v skladu z mednarodnimi normami.

Beranska policija še danes ni našla spornega spomenika četniškemu vojvodi Pavlu Đurišiću v samostanu Đurđevi Stupovi. Inšpektorji so okoli 12:30 vstopili v konak samostana in metropolitu Metodiju izročili odločbo o začasnem odvzemu spomenika.

Predsednik Milatović je poudaril, da so dokončanje ustavnega sodišča, transparentni meddržavni sporazumi in pravnomočne sodne odločbe ključni za napredek Črne gore proti EU. Dodal je, da mora Črna gora, kot država v zaključni fazi pogajanj, dodatno poudariti ključna področja pravosodja in vladavine prava.

Sodnica Osnovnega sodišča v Beranama, Dubravka Popović, je ponovno zavrnila zahtevo tožilstva za začasni odvzem spomenika vojnemu zločincu Pavlu Đurišiću, ki naj bi se nahajal v konaku samostana Đurđevi stupovi. Kljub temu, da je Višje sodišče že dvakrat razveljavilo njeno odločitev, je sodnica Popović vztrajala pri svojem stališču. Ta pravna zaplet se nadaljuje že več mesecev in odpira vprašanja o odgovornosti sodnikov ter spodbuja pobude za preiskavo morebitnih kršitev etičnih standardov v pravosodju.

Vrhovni državni tožilec Milorad Marković je poudaril, da državno tožilstvo v Črni gori ne bo podleglo političnim, institucionalnim ali drugim pritiskom. V intervjuju za Agencijo MINA je Marković obravnaval tudi nedavno objavljeno poročilo Evropske komisije o napredku Črne gore, pri čemer je izpostavil, da bo transparentno in zakonito imenovanje članov Tužilaškega sveta potrdilo profesionalnost in predanost evropskim načelom.

Odbor za varnost in obrambo črnogorske skupščine bo danes zaslišal ministra za notranje zadeve Danila Šaranovića, vršilca dolžnosti direktorja policije Lazarja Šćepanovića in direktorja Agencije za nacionalno varnost Ivico Janovića. Zaslišanje je povezano z incidentom v podgoriškem naselju Zabjelo, po katerem je vlada ukinila brezvizni režim s Turčijo. Poslanci opozicije so zahtevali pojasnila glede dezinformacij sektorja za varnost, vendar zahteva po zaslišanju premierja Milojka Spajića ni bila sprejeta.

Predsednik Socialistične narodne stranke (SNP) Vladimir Joković je prejšnji teden uradno zahteval od premierja Milojka Spajića, da predlaga razrešitev ministra za šport in nekdanjega podpredsednika SNP-a Dragoslava Šćekića, ki je zapustil stranko. Joković je v dopisu Spajiću navedel, da je sporazum o oblikovanju 44. vlade predvidel, da SNP imenuje dva kandidata.

Odbornika občin Berane in Bijelo Polje, Tiho Bogavac in Danilo Palević, sta prestopila v Gibanje ljudskega zaupanja, ki ga je ustanovil Dragoslav Šćekić. Gibanje s tem krepi svoj vpliv v lokalnih parlamentih po Črni gori, saj so pred tem dobili tudi odborniški klub v Mojkovcu in odbornika v Zeti.

Predsedstvo DPS je sporočilo, da so na seji obravnavali aktualne politične razmere in s kadrovskimi imenovanji nadaljevali s krepitvijo stranke. Poudarili so, da s kadrovskimi reformami zagotavljajo nadaljnjo rast zaupanja v politiko DPS in se tako ustrezno odzivajo na izzive.

Srbija je obeležila Dan premirja v prvi svetovni vojni, spominjajoč se 11. novembra 1918, ko so sile Antante podpisale premirje z Nemčijo. Predsednik vlade Đuro Macut je ob tej priložnosti položil venec na Spomenik neznanemu junaku na Avali.

Forum žena SDP Podgorica je izrazil zaskrbljenost nad primerom mlade matere iz Podgorice, ki je po njihovem mnenju žrtev nefunkcionalnega sistema. Poudarili so, da uskrajanje svobode in zdravstvene oskrbe nosečnici predstavlja kršitev človekovih pravic in Ustave Črne gore, pa tudi mednarodnih obveznosti, ki jih je država prevzela z Istanbulsko konvencijo. Zahtevajo takojšnjo reakcijo pristojnih organov.

Črnogorski minister za pravosodje Bojan Božović načrtuje obisk Ankare, da bi poudaril, da Črna gora ne podpira nasilja. Medtem državljani iz Kruševega ždrijela izražajo nezadovoljstvo, ker po njihovem mnenju v državi še vedno obstajajo nedotakljivi posamezniki, kljub zatrjevanjem oblasti. V Beogradu so potekali protesti pred Generalštabom, ki jih svetovne agencije opisujejo kot del širšega vala protivladnih demonstracij.

Nemški zunanji minister Johan Wadephul je prispel v Beograd v sklopu tridnevne turneje, ki vključuje obisk vseh članic zahodnobalkanske šestorke.

Poslanec Miloš Konatar (GP URA) je napovedal, da bo ponovno predlagal povišanje otroških dodatkov in odškodnin za delavce podjetij v stečaju. Izrazil je upanje, da bodo poslanci PES-a, Demokratov in DF-a tokrat podprli predlog, ter poudaril, da poslanci URE ne bodo odnehali s ponavljanjem predlogov, dokler ne bodo sprejeti. V Danilovgradu je bil izvoljen nov občinski odbor GP URA, Šaranović pa je ponovno postal predsednik.

Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, je na tretjem balkanskem forumu ustavnih sodišč v Antaliji poudarila, da si ni mogoče zamisliti uresničevanja človekovih pravic brez delovanja ustavnega sodišča. Ob tem je dodala, da je demokracija sicer nujen, a ne zadosten pogoj za vladavino prava, zato je potreben tudi zaščitni mehanizem.

Črnogorski publicist Adžić trdi, da so velikosrbi napačno interpretirali Njegoša. Poudaril je, da Njegoš ni to, kar trdijo velikosrbski ideologi, in da je na Cetinju sprejemal Hrvate, nikoli pa ni stopil v vazalno turško Srbijo.

Opozicija v Črni gori je pisala vodji delegacije EU v Črni gori, Satlerju, glede imenovanja člana Senata Državne revizijske institucije (DRI). Trdijo, da parlamentarna večina predlaga kandidata, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev, kar bi lahko imelo resne posledice za delovanje institucije in vladavino prava. Opozicija poudarja, da se pri imenovanjih v DRI ne posvetujejo z njimi.

Podpredsednik Skupščine Črne gore, Mirsad Nurković, je poudaril, da spomin na genocid v Šahovićih trajno opominja družbo, da ne sme molčati pred zlom in krivico. Spomin na Šahoviće ni usmerjen v preteklost, temveč predstavlja pot v prihodnost, kjer se takšno zlo ne bi nikoli več ponovilo. Nurković je dodal, da molk pred zlom ni nevtralnost, ampak sokrivda.

Ksenija Aranitović iz DPS je na omrežju X sporočila, da medtem ko lider DNP Milan Knežević zavaja javnost, je njegova stranka v Podgorici za gradnjo obrata za prečiščevanje odpadnih voda. Svetniki DNP so z glasovanjem za Program začasnih objektov na ozemlju Glavnega mesta potrdili, da se obrat gradi na parcelah katastrske občine Dajbabe in da občina Zeta nima pristojnosti na teh parcelah.

V Bijelom Polju je bila načelnica Fonda PIO pogojno obsojena zaradi zlorabe položaja, ker je svojemu možu uredila upokojitev. Medtem je Specialno državno tožilstvo (SDT) v Črni gori sprožilo preiskavo proti predsedniku Jakovu Milatoviću zaradi podelitve državnega ordena posthumno metropolitu Amfilohiju, po prijavi nevladne organizacije Crnogorski forum.

Črnogorski minister za gospodarski razvoj, Nik Đeljošaj, je sporočil, da bo vlada podaljšala akcijo omejenih cen do 31. marca. V okviru akcije bodo cene od 800 do 900 izdelkov znižane za 15 do 20 odstotkov. Prav tako je omejena tudi cena peletov. Dogovor o pripravi seznama izdelkov so dosegli s Privredno komoro Črne Gore, proizvajalci in trgovci.

V Novem Sadu so po včerajšnjem shodu podpore Dijani Hrki pridržali tri aktiviste pred prostori Srbske napredne stranke. Sandra Adam, članica Građanskog pokreta Bravo, Ana Obradović Pantelić, članica Zborova Novog Sada, in Robert Silberholc so noč preživeli v policijskem pridržanju in naj bi jih privedli pred sodnika za prekrške zaradi domnevno neprimernega vedenja, ki naj bi ga zagrešili s poslikavo prostorov stranke.

V Podgorici so na šestih lokacijah postavili avtomatske eksterne defibrilatorje (AED) za pomoč pri srčnem zastoju izven bolnišnic. Minister za zdravje Vojislav Šimun je napovedal širitev mreže defibrilatorjev v drugih mestih Črne gore. Defibrilatorji so nameščeni na zgradbah Skupščine Črne gore in Glavnega mesta, v nakupovalnih centrih Big Fashion, Bazar in Mall of Montenegro ter v objektu Okova na Starem aerodromu. Podpredsednik Nurković in predstavnik Združenih narodov Tiso sta se dogovorila za nadaljevanje sodelovanja med Črno goro in Združenimi narodi pri razvoju, trajnosti in izboljšanju kakovosti življenja občanov.

Črnogorska vlada je določila amandmane za regulacijo bivanja tujih državljanov, ki vključujejo minimalno vrednost nepremičnin za pridobitev začasnega prebivališča. Obstoječim lastnikom nepremičnin, ki so si uredili začasno prebivališče na tej podlagi, bo dano eno leto časa, da uskladijo svoje bivanje z novimi določbami zakona. Vzporedno s tem se intenzivno dela na izboljšanju medinstitucionalne in meddržavne izmenjave podatkov o vstopu in bivanju tujcev v Črni gori. Državni sekretar Zoran Dabetić je poudaril, da je razvoj severne regije prioriteta, saj se ta regija že desetletja sooča z razvojnimi razlikami v primerjavi z osrednjim in južnim delom države.

Družine žrtev dveh masakrov v Cetinju, ki že mesece protestirajo zaradi smrti svojih bližnjih, so prejele informacijo, da je bil razrešen načelnik Centra za varnost Podgorica, Goran Jokić. Napovedali so, da bodo po tej smenitvi sprejeli odločitev in obvestili javnost o morebitni prekinitvi protestov. Vesna Pejović, mati Nataše Martinović in babica Marka in Mašana Martinović, ki so bili ubiti avgusta 2022, je dejala, da je premier Milojko Spajić med sestankom septembra policiji naročil, naj izpolni zahteve protestnikov s Cetinja.